V šoli mu ni šlo najbolje in tudi »cveke« je pridelal, a se zaradi tega ni obremenjeval, se je pa toliko bolj njegova mama Renata. »Ko so me klicali v šolo, največkrat, ko je kaj ušpičil, sem ga vzela s sabo. Učitelji so povedali marsikaj, včasih je bil zraven tudi ravnatelj. Njemu je bilo to smešno, meni pa prav nič. Ko sva se vračala iz šole domov, jih je nekajkrat dobil okoli ušes, a ga ni motilo, namesto na jok mu je šlo na smeh.«Sašo je bil že kot otrok velik ljubitelj harmonike, ki jo je začel igrati že pri štirih letih. » Prve akorde mi je pokazal dedek, potem pa se je začelo vse bolj zares, saj me je v roke vzel odlični harmonikar Marjan Herceg, ki je iz mene naredil pravega muzikanta. Ker mi je igranje harmonike šlo res dobro, me je oče vzel s sabo v gostilno in sem kaj zaigral. Jaz sem pil sok, ate pa pivo, a jih nikoli ni mogel spiti toliko, kot so jih prispevali moji navdušeni poslušalci.«Ker so doma videli, kako zelo obožuje igranje na harmoniko, so mu za 17. rojstni dan kupili čisto novo Rutarjevo harmoniko. To je bilo darilo, ki ga je bil najbolj vesel. »Leta 2000, ko sem bil star 12 let, smo s Štajerskimi baroni zmagali na Ptujskem festivalu. Zaradi glasbe sem pustil celo nogomet, v katerem sem bil zelo uspešen. Mislim, da sem se prav odločil in ostal zvest harmoniki in glasbi.«