Ansambel Tomaža Rota in Nika Svetlin priredili Fleretovo uspešnico

Ansambel Tomaža Rota v duetu z Niko Svetlin predstavljajo priredbo skladbe Franca Flereta, Ljubezen mamina.

Člani ansambla Tomaža Rota so za materinski dan vsem mamam želeli podariti nekaj posebnega. Želeli so se jim iskreno zahvaliti za vse kar mame dajejo od sebe. In to jim je v sodelovanju z Niko Svetlin tudi uspelo.

Skupaj tako predstavljajo priredbo skladbe “Ljubezen mamina”, ki jo je v originalu izvajal ansambel Franca Flereta in Dobrepoljski fantje. Skladbo je dobro poznana, saj je velika uspešnica Franca Flereta, ki se je podpisal pod glasbo, besedilo pa je plod dela mag. Ivana Sivca.

Posebnost priredbe je predvsem pevski tercet, ki v ospredje seveda postavlja Niko Svetlin in pevko ansambla, Aljo Deželan. Dve prekrasni dekleti, ki vas s svojim petjem popeljeta naravnost v mamin objem. Zanimivost pri stvaritvi omenjene priredbe je ta, da je Nika Svetlin vnukinja Franca Flereta!

Videospot so posneli v osrčju slovenskih Alp, v pravljični deželi ob vznožju Grintovca, na Šenkovi domačiji na Jezerskem. Omenjena domačija je stara že več kot 500 let. Izjemni kadri s pogledom na slovenske gore vas v kombinaciji s skladbo Ljubezen mamina vsekakor ne bodo pustili ravnodušne, za piko na i, pa v videospotu, poleg ansambla in Nike Svetlin opazimo tudi dve dami – nekdanjo ženo Franca Flereta, gospo Dragico in njuno hči Ireno, Nikina mama. Mnogi posneti prizori so bili nabiti s čustvi, ob pregledovanju fotografij in plošč Franca Flereta pa so tekle tudi solze sreče in ponosa.

In kako se Nika spominja svojega dedka?
“Spominjam se vikendov, ko smo se vsa širša družina odpravili k njemu v Trebnje, da bi preživeli nekaj časa skupaj, se poveselili in malo poklepetali. Kaj vse smo počeli! Predvsem smo uživali v dobri hrani in pijači – domačem cvičku. Kar naenkrat z žepa vzame telefon in pokliče ljudi, ki so prinesli domače meso, glasbenike in vse prijatelje na katere se je v tistem trenutku spomnil. Družinski dan se je nato prevesil v pravo mini privat veselico, kar pri njemu doma v zidanci. Za harmoniko je bil ‘ta glaven’ ravno on. Bil je dober organizator, vedno je znal poskrbeti, da smo se vsi zabavali in se počutili kot doma. Glasba je bila njegova strast, njegov način izražanja, in ni bilo nič lepšega kot poslušati njegovo igranje in petje, ki je napolnjevalo njegov dom s toplino in veseljem. Res je bil pravi ljudski godec, ki je znal vse nas spraviti v dobro voljo. Ljudje radi rečemo: “Pri meni so ti vrata vedno odprta,” in njegov dom je bil res vedno odprt za vsakogar. Ljudi je vedno sprejel s toplim in iskrenim nasmehom.”